»Zahodnega medijskega sveta ta zgodba ni več zanimala. Edina perspektiva so bili naši vojaki v Afganistanu. In to se mi je zdelo blazno, ker mislim, da so dejanske žrtve vojne običajni Afganistanci in ne vojaki.«
»Brutalnost je preveč abstraktna, da bi jo človek sploh lahko razumel. Gazo upodabljamo le kot množično grobišče, zapor. Seveda vse to drži, ampak s tem pridemo do nevarne točke, da takšne podobe ubijajo možnost empatije.«
»Portreti so narejeni na lokaciji, kjer ni bilo dovoljeno slikati, ampak me veseli, da nam je uspelo skupaj ustvariti mikroodpor in smo kljub temu naredili portrete. Z njimi pa sem hotel vrniti dostojanstvo in pokazati žrtve vojne ne kot klišejske žrtve, ampak kot ljudi, ki so nam vseeno lahko veliko bližje.«
»Zahodnega medijskega sveta ta zgodba ni več zanimala. Edina perspektiva so bili naši vojaki v Afganistanu. In to se mi je zdelo blazno, ker mislim, da so dejanske žrtve vojne običajni Afganistanci in ne vojaki, ki so na neki način racionalno sprejeli to, da bodo šli vojno, če so del neke vojske.«
»Če si lahko objektiven v trenutku, ko stojiš pred bolnišnico Šifa, in vidiš očeta, ki nese svojega otroka v kosih pod navalom adrenalina, upajoč, da ga tam lahko še nekako obudijo – če tam lahko ostaneš objektiven, potem je to vprašanje.«
»Tukaj me skrbi, da postajajo kurator našega zanimanja algoritmi umetne inteligence. Konec koncev ne bomo več tisti, ki bomo izbirali, kaj nas zanima, ampak bomo dobivali sugestije, kaj naj pogledamo.«
»Če se težko izognemo številnim pomenom, ki jih kače nosijo v naši kulturi, njihova prisotnost na tej razstavi lahko prikliče dvojno naravo tehnologije kot pharmakona, ki je hkrati zdravilo in strup, odvisno od njegove uporabe.«
»Zdi se mi, da je ravno majhnost Ljubljane njena prednost, saj je mesto obvladljivo, majhno, pešcem naklonjeno mesto, ki vseeno ponuja presenetljivo veliko dnevno izbiro umetniških dogodkov in v katerem lahko vsakdo najde nekaj po svojem okusu.«
»Prostor je poimenovan po mitskem kralju Midasu, čigar zlati dotik, posledica pohlepa in napuha, je povzročil opustošenje, saj se je vse, česar se je dotaknil, vključno s tistim, kar je resnično potreboval za preživetje, spremenilo v zlato. Podoben je kapitalistični imperativ rasti, ki je odtujen od življenja – nekatere izčrpava, druge strada, v svojem svetu živeči en odstotek pa bogato nagrajuje.«
»Razstava se osredinja na fotografski medij kot tak in sledi vidiku njegovega razvoja in spreminjanja s časom, še zlasti od srede devetdesetih let preteklega stoletja do danes.«
»Ne nazadnje razstava izpostavlja tudi umetničino vpetost v pedagoški proces in s tem razstavni prostor spreminja v vključujoč in povezovalen element, oblikovno zasnovan v pričakovanju novih vsebin, ki bodo prostor dopolnile in ga pognale v gibanje.«
»Zanima se za prikaz analogije tega, kar se dejansko dogaja med samim postopkom izdelave fotografij, ter njenih osnovnih elementov, specifičnih materialov in substanc, delovanja svetlobe in drugih reakcij s področja fotografske kemije, ki se sicer odvijajo v nevidnem procesu.«